Dve rali zmeržnjenoga jognja | Tomislav Ribić

NOTTURNO

sirene tuliju, fabričke, špitalske, vatrogasne, sirene vseposud, gda se rajaju, gda vmiraju, gda odhajaju, gda se ženiju, gda dohajaju, gda pucaju, gda bombarderaju, gda se harca igraju, gda se otpiraju i zapiraju vrata različnih svetov / vse do brezkončne čkomine kaj plezi

čez saminu, muk,
vse je tiši huk:
železnicu guta vre dalšina
A. G. Matoš, Notturno; prepjev Ž. Funda

noč je
neonska, plava noč je
odpiraju se vrata severnoga križa
negdo odhaja z koferom v roki
noč se topi v zeleni oktavi jutra
vmira v miseli odhajajučega
zna to i ajngel gvardijan gda nese veju smerti
i zapire vrata ter luče Rabuzinove oblake i cvetje
lihtplave rajske brege na slikam v izlogu galerije Sebastijan
zloduh zapira obloke žitka
prelistava Enciklopediju mertvih
gliljak preletava z turnja na turenj
cucla ostanjke bitka z pospanih tel
skupa z vsem bolečinam kaj ih nosiju
negdo je odišel z koferom i senjam
negdo je došel praznih rok, v kervi, z kričom
v meni se budi misel o tebi, tople i mehke
odpelaj me na breg znad varaša
tam gde se rojiju vumetnikove senje kot kresnice
da gledimo varaš kak se iskri v noči
predi neg se spustiju nebeske kočije na plave brege

BILJEŠKE

sjeverni križ – istaknuti astronomski asterizam ljetnog trokuta; Enciklopedija mrtvih – zbirka od devet priča Danila Kiša; nebeske kočije – leteći tanjuri u starim legendama; žitek – život