Dve rali zmeržnjenoga jognja | Tomislav Ribić

O POZOJU I OBLAKI

pozoj živi večno, mali dečeci ne
Peter Yarrow, Puff a Magic Dragon

dečec v tebi pušča papirnatoga pozoja naj lovi oblake
zvlekel ti se z roke v tvoji zmedenosti (kak i dost tega)
kmične hoste loviju ga z debelim rokami v zelenim kriči kmice
zahman šepečeš vetru žoltare spomešane v škatuli žitka
z mertvim listi lorbeka i suhim figam na koteri spi sol
smejeju ti se ptiči potiho v sebi
opada želud po mehnju kot mladi dežđ
v grabi spi herđavi bicikl spoterganih rebri
na kojemu je dečaštvo prepeljalo puni krog
tenja postaje jezero v kojemu se budiju otoki
i zranjaju z vode z beli kučmami od leda
oblačiš oblake v poštirkane vanjkuše
popikavlješ se, gde zletiš rasteju misli
lepiš svete sličice na obloke noči da ne dojdeju tenje nakočenoga zla
bojiš se šepetanja ženske z divlji lasi
kmičnih tenj
černoga moža
reči spisanih po dlani noči
kaj goriju v tvojemu znutrenju, a ti ih ne puščaš vun
nemiri te povlečeju po peroni senj v nekakova huda odkrivenja
pomalo svet odkrivaš i čutiš zlahkotenje
zvuk ceste leno dopira čez pospane obloke kot srebrna mužika

BILJEŠKE

pozoj živi večno… – prepjev stiha a dragon lives forever, but not so little boys pjesme Puff the Magic Dragon folk trija Peter, Paul and Marry iz 1962. koja govori o vječnom zmaju Puffu i njegovom prijatelju u igri Jackieju Paperu koji odrastanjem gubi interes za imaginarne avanture djetinjstva i ostavlja zmaja samoga, temeljena na istoimenoj poemi Leonarda Liptona; zmedenost – zbunjenost; figa – smokva; zlahkotenje – olakšanje; žoltari – psalmi; mehnja – mahovina; želud – žir; kučma – šubara